Digitalna slika na računalniku

Objavljeno: 23.2.2010 | Avtor: Primož Gabrijelčič | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: Februar 2010 | Teme: preizkus, digitalna televizija

Digitalno oddajanje slovenskih televizijskih postaj se nezadržno bliža. Oddajnike bomo (menda) ugasnili konec letošnjega leta. Pa je stanje na slovenskem trgu kaj boljše, kakor ob našem zadnjem preverjanju?

Julija lani smo ugotovili, da stanje slovenskega prizemnega digitalnega oddajanja (DVB-T, po domače) ni prav blesteče. Na voljo je bilo kar nekaj samostojnih sprejemnikov, slabše pa je bil videti trg napravic, namenjenih priklopu na računalnike. Kar po vrsti so podpirale le kodiranje MPEG-2, z naprednejšim MPEG-4, ki ga uporabljamo pri nas, pa so imele velike težave. Takrat smo ugotovili, da imajo izdelovalci strojne opreme še dovolj časa, saj tudi televizijskega programa še ni bilo toliko, da bi ravno tekali v trgovine in kupovali sprejemnike. Slovenija 1, 2 in 3, pa ... nič več. Ravno takrat so se iz prvega multipleksa umaknili vsi komercialni ponudniki, ker se jim oddajanje za tistih nekaj gledalcev, ki so takrat že imeli potrebno opremo, ni zdelo komercialno zanimivo. Oddajanje je bilo v bistvu še bolj ali manj preizkusno (vsaj po številu gledalcev), cene oddajanja pa so bile že čisto "ta prave". Če ni programa, pa ni gledalcev. In nasprotno.

Ta začarani krog so pred kratkim le presekali, in to tako, da so televizijskim postajam, ki so prisotne tako v analognem kakor tudi v digitalnem prostoru, odpisali del pristojbin za analogno oddajanje. Ob tokratnem testiranju smo tako poleg treh slovenskih programov v prvem multipleksu našli še kompletno hišo Pro Plus (POP TV, Kanal A, TV Pika) in program TV3. V vzhodnem delu Slovenije sta v multipleksu prisotna še Tele M in RTS (vsaj tako pravijo, podatka nismo preverili), v zahodnem pa TV Koper in TV Primorka. Vsaj tako pravijo uradni podatki - med našim testom TV Primorke v multipleksu ni bilo videti.

Kaj pa famozni drugi multipleks? Prvega septembra lani naj bi Norkring izgradil že toliko omrežja, da bi pokril 70 odstotkov slovenskih prebivalcev, pa od vsega skupaj ni bilo nič. Šele malce pred koncem leta se je v zraku pojavila testna slika, ki pa je kaj več kot v ljubljanski kotlini ne boste videli. Kdaj bodo zares vzpostavili svoje omrežje, lahko samo ugibamo. Zaenkrat vemo le, da bo drugi multipleks za prenos zvoka uporabil kodiranje AAC (advanced audio coding), ne pa običajnega zvoka MPEG-2. Res je, da AAC porabi v zraku malce manj prostora; res je tudi, da naj bi vsi sprejemniki, ki se prodajajo v Sloveniji, to kodiranje podpirali; a res je tudi, da je nosilec prvega multipleksa konec lanskega leta preizkušal kodiranje AAC in ugotovil, da ima kar nekaj sprejemnikov z njim velike težave.

Vsebina drugega multipleksa

Če se spravimo malo seštevati - trije državni programi, pa štirje komercialni in še dva dodatna - saj to je celih devet! Pričakovali bi, da bo slika pri tolikšni količini programa preveč stisnjena in da bodo artifakti kodiranja, tako imenovane "kockice", zelo opazni. Pa ni tako. MPEG-4 se presenetljivo dobro obnese, sploh če je vir dober, digitalen. Če pa je na programu star film, po možnosti oddajan iz kdo ve katere analogne kopije, pa so artifakti opazni, še posebej okoli podnapisov.

Primerjava kodiranja kakovostnega digitalnega izvirnika in slabe analogne kopije.

Pa začnimo!

Tokrat smo izpustili samostojne sprejemnike. Raje smo si ogledali naprave, namenjene priklopu na računalnik. Od prejšnjega preizkusa so skokovito napredovale - prav vsi izdelovalci že podpirajo dekodiranje MPEG-4, le da je dekodiranje večinoma programsko in zato potrebuje spodoben procesor. Za prikaz slike standardne kakovosti bo zadoščal praktično vsak računalnik, izdelan v zadnjem letu ali dveh, več dela pa imajo procesorji s prikazom slike HD, za katero potrebujete malce zmogljivejši procesor. A z razmišljanjem o dekodiranju slike HD se vam ni treba dosti ukvarjati - edini testni kanal (Slovenija HD na ljubljanskem oddajniku Šance) še vedno oddaja predvsem ponovitev kitajske olimpijade. Do kakovostnih slovenskih programov v visoki ločljivosti je še dolga pot ...

Opazili smo tudi, da je operater nadgradil že kar nekaj oddajnikov in zato lovimo signal DVB-T tudi že z mini palično anteno, ki je običajno priložena takšnim sprejemnikom. Ne velja pa to povsod - Krim, denimo, še ni nadgrajen in zato avtor teh vrstic na Vrhniki nima niti najmanjše možnosti za ogled digitalnega signala. Ker ima kar nekaj naprav vgrajen tudi analogni sprejemni del, smo opravili še primerjavo kakovosti analognega in digitalnega signala (zopet kar z mini palično anteno), ki je jasno pokazala, zakaj so analognemu oddajanju šteti dnevi. Analogna slika je ob malce slabšem sprejemu polna šuma, digitalna pa je še vedno odlična. No, dokler ni sprejem tako slab, da na analogni sliki še vedno nekaj vidimo, digitalna pa enostavno izgine.

Primerjava analogne in digitalne slike, sprejete na istem mestu ter z isto anteno in istim sprejemnikom.

Programska oprema, priložena digitalnim sprejemnikom, je pri vseh izdelovalcih dosegla in presegla nivo uporabnosti. Vsi znajo prikazovati sliko v poljubni velikosti in raztegnjenosti, podpirajo snemanje, predvajanje, zamaknjeno predvajanje (time shift), prikazujejo elektronski vodič in teletekst. Skratka, vse, kar potrebujete. Vsi že podpirajo Windows 7, kar je bil tudi naš pogoj za sprejem na preizkus - z napravami, ki v tem operacijskem sistemu ne delujejo, se nismo mislili ukvarjati. Praktično vsi podpirajo tudi uporabo v Windows Media Centru, tako v različici, zasnovani na Windows XP, kakor tudi v različici na platformi Vista. Le Windows 7 Media Center je še slabše podprt.

Izdelki enega izdelovalca se med seboj razlikujejo le po strojni opremi in malenkostih v specifikacijah. Programska oprema je enaka za vse modele. Zato je razumljivo, da opisov programja nismo ponavljali pri vsakem modelu, temveč smo ga opisali enkrat za vselej pri vsakemu izdelovalcu.

Vsi programi sprejemajo in prikazujejo elektronski vodnik(EPG).

AVerMedia

AVerMedia svojim napravam prilaga predzadnjo različico programa AVerTV, kar je vsekakor pohvalno, saj ta že povsem dobro podpira Windows 7. Programska oprema sicer ni oblikovana po najnovejših modnih smernicah, a je dovolj lepa in dovolj uporabna. Prikaz je razdeljen na okno s sliko, kontrolno okno, polno raznoraznih gumbov in okno z elektronskim vodičem, odpremo pa lahko tudi teletekst. Ker ima okno s sliko na dnu najpotrebnejše krmilne gumbe, lahko ostanek navlake zapremo in jo prikažemo le po potrebi.

Program podpira vse, kar bi si gledalec želel uporabiti, zataknilo se je le pri zamaknjenem predvajanju. To je tista funkcija, kjer zaustavite predvajanje, kot da bi šlo za film na plošči, in se odpravite na stranišče, program pa medtem pridno shranjuje sprejeto sliko na disk. Ko se vrnete, pritisnete gumb za predvajanje, program pa hkrati prikazuje sliko, posneto na disk, tisto, kar oddaja televizijska postaja, pa še vedno pridno shranjuje na disk. S tem postane ogled programa enako udoben kakor predvajanje posnetega filma. Pa še reklame lahko preskočite.

No, ta funkcija v AVerTV 6.0.18 (ta je bil priložen večini sprejemnikov) ne deluje. Oziroma deluje - a le za kodiranje MPEG-2, kar pa nam ne pomaga kaj dosti. Pogledali smo na domačo stran izdelovalca in ugotovili, da je na voljo tudi novejša različica 6.3. V opisu popravkov sicer ni pisalo nič o zamaknjenem predvajanju, a smo jo kljub temu preizkusili. In glej - timeshift na MPEG-4 je začel delovati.

Edina plat AverTV, ki jo moramo pograjati, je prikaz teleteksta. Šumnike program sicer obvlada, strani pa so marsikdaj povsem "polomljene". Barve se pojavljajo na napačnih mestih, napisi se mešajo in podobno. Res zanimivo, saj je teletekst standard, ki se že petnajst let ni spremenil. Očitno izdelovalca ta del programa ne zanima kaj dosti.

Omenimo še, da zna AVerMediina strojna oprema sodelovati s programom SnugTV (www.snugtv.com), ki omogoča ogled slike na poljubnem računalniku v omrežju, deluje pa tudi v spletnem brskalniku. Sliko iz domačega sprejemnika boste tako lahko gledali tudi v službi.

AVerMedia AVerTV Ultra PCI-E RDS

Ogled naprav začnimo z vgradnimi karticami. Najenostavnejši je AverTV Hybrid Super 007 z vodilom PCI, ki podpira sprejem analogne in digitalne televizije ter analogni radio FM. Temu primeren je tudi nabor vmesnikov - vhod za daljinsko krmiljenje, antenski vhod, vhod za radijsko anteno, vhod S-Video ter stereo avdio vhod. Priložen je daljinski krmilnik in sprejemnik zanj ter radijska antena, antene za sprejem analognega in digitalnega signala pa ni.

Funkcionalno zelo podoben je AVerTV Ultra PCI-E RDS, kartica z vodilom PCI Express. Kartica je sicer bistveno manjša od Hybrid Super 007, a ima enak nabor funkcij. Razlikuje se le po dekodiranju signala RDS (Radio Data System), kar pa v Sloveniji ne prinaša nobene posebne koristi. Zanimivo predvsem za lastnike stacionarnih računalnikov, ki na matični plošči nimajo več vodila PCI.

Bistveno zanimivejši je AVerTV Duo Hybrid PCI-E II, ki na vodilu PCI Express ponuja dva analogno/digitalna vhoda. Povedano drugače, na vsak vhod priključimo svojo anteno, nastavimo kanale za vsakega (tako analogne kot tudi digitalne), programska oprema pa prikazuje sliko v sliki, pa tudi sliko ob sliki. Celo snemamo lahko iz obeh sprejemnikov hkrati. Ali pa gledamo program na enem sprejemniku, drugega pa snemamo. Dva sprejemnika seveda zahtevata dva vhoda, poleg njiju pa na zadnji strani najdemo še vhod za radijsko anteno ter debelejši konektor, v katerega vtaknemo razdelilni kabel, ki omogoča priklop zvoka, kompozitnega signala, signala S-Video ter sprejemnika za nadzor na daljavo. Poleg razdelilnega kabla dobimo v kompletu še daljinski krmilnik, radijsko anteno in infrardeči sprejemnik,

Dvojni sprejem omogoča tudi kartica AVerTV Satellite Trinity, le da je drugi analogno/digitalni sprejemnik nadomeščen s satelitskim sprejemnikom. Zadnja stran je praktično enaka kakor pri modelu Duo Hybrid, le priključek za satelitski kabel je drugačen. Prav tako so priloženi povsem enaki dodatki, tudi razdelilni kabel.

V skupini naprav, ki jih priklopimo na vhod USB, je najenostavnejša AVerMedia AVerTV Digi Volar X. Podpira le sprejem signala DVB-T, a to bo za marsikaterega uporabnika popolnoma dovolj. Čeprav spada v spodnji cenovni razred, podpira prikaz slike HD. Priložena je zanimiva antena z dvema teleskopskima paličicama, ki jo lahko pritrdimo s priseskom na poljubno gladko površino ali pa s posebnim nosilcem na zgornji rob zaslona prenosnika. Ker se antenski kabel konča z običajnim konektorjem, na vmesniku pa je le mikro antenski vhod, je prilagojen še prilagojevalnik. Seveda ne manjka daljinski krmilnik.

Večji in zmogljivejši AVerTV Hybrid Volar HD poleg prikaza digitalne slike podpira tudi analogni sprejem. Antena je enaka kot pri modelu Digi Volar X, priložen pa je tudi razdelilni kabel s S-Video in kompozitnim vhodom, ki se vtakne v napravo in omogoča prikaz slike iz drugih virov. Priložena je še radijska antena in daljinski krmilnik.

Pravi posebnež je AVerMedia AVerTV Pilot. V bistvu gre za analogno/digitalni sprejemnik, ki poleg prikaza slike omogoča tudi globalno pozicioniranje. Da, vanj je vgrajen sprejemnik GPS (predstavi se kot "u-blox 5 GPS and GALILEO receiver"), ki pa programsko ni podprt. Za zajem podatkov in prikaz na zemljevidih boste torej morali poskrbeti sami. Ker pa javnih zemljevidov za Slovenijo ni, je Pilot pri nas le pogojno uporaben. Priložena je dvokraka palična antenica za sprejem slike, antene za GPS pa ni. So pa zato priložili podaljšek USB s priseskom, tako da lahko podaljšek vtaknete v prenosnik, na drugi strani nanj priključite Pilota in ga s priseskom pritrdite na avtomobilsko okno.

Sorodni model AVerMedia AVerTV Volar GPS 805 prav tako ponuja sprejem GPS (tokrat je vgrajen sprejemnik "spot-J"), sprejem slike pa je omejen na digitalni signal. Tudi ta ima zraven antenico in podaljšek USB, antene GPS pa ni. So se pa pri Volarju GPS le malce bolj potrudili in prilagajo ploščo z navigacijskim programom PaPaGO! 5. Škoda le, da ta program ne vsebuje slovenskih zemljevidov in da gre za trimesečno preizkusno različico, ki bi jo lahko tudi sami prenesli iz interneta.

Poleg vgradnih kartic in naprav USB pri AVerMedii izdelujejo tudi naprave za prenosnike z razširitvenim mestom ExpressCard. AVerMedia AVerTV Hybrid Express je zelo majhna kartica polovične širine, ki omogoča sprejem analogne in digitalne televizije ter analognega radia FM. Priloženi sta televizijska in radijska antena, antenski adapter (zaradi majhnosti naprave je na njej prostor le za mikro vtič) ter kabel za priklop analognega signala (kompozitni in S-Video). Naprava sicer dobro deluje, a se je že po krajšem testiranju tako nesramno segrela, da se je ni dalo prijeti v roko. To nam vzbuja rahle dvome o primernosti za dolgotrajnejšo neprekinjeno rabo.

Večji AVerMedia AVerTV Hybrid NanoExpress zasede celo režo ExpressCard, funkcionalno pa je popolnoma ena Hybrid Expressu. Zakaj je v imenu večje naprave najti predpono "nano", nam ni postalo jasno tudi po daljšem razglabljanju. Smo pa zato toliko bolj zadovoljni z njenim delovanjem, saj se tudi po daljšem delu ni pretirano segrela. Nabor kablov in zunanje opreme je enak kakor pri Hybrid Express.

Pri testiranju vgradnih kartic smo uporabili AVerMediino sobno anteno AVerTV DVB-T Indoor Antenna. Primerjali smo jo tudi s paličnimi antenami raznih izdelovalcev in ugotovili, da resnično izboljša sprejem. Ne prav dosti, malo pa. Če živite na območju, kjer je palična antena skoraj dovolj, ne pa čisto dobra, vam utegne malo boljša sobna antena priti prav. Pa še lepega videza je.

Gigabyte

Drugi izdelovalec z našega preizkusa, Gigabyte, je sodeloval s tremi napravami USB. Vse uporabljajo programsko opremo Presto! PVR, ki v priloženi različici ni podpirala Windows 7. Prav tako niso bili priloženi gonilniki. Za testiranje smo gonilnike in najnovejšo različico Presta prenesli s spletnih strani izdelovalca.

Program je dokaj grd (no, komu bo morda tudi všeč, saj veste, kako je z okusi), sestavljen pa je enako kakor AVerTV - okno s sliko, z elektronskim vodnikom in krmilno okno. Privzeto so okna nalepljena drugo na drugo in so videti kot večje monolitno okno. Za razliko od AVerTV v Prestovem oknu za prikaz slike ni najpomembnejših gumbov (pavza, predvajanje ...), zato se krmilnega okna ne moremo tako zlahka znebiti.

Pričakovana funkcionalnost je prisotna, od snemanja slike prek zakasnjenega predvajanja do elektronskega vodnika. Vgrajen je tudi teletekst, ki sicer ne podpira šumnikov, zato pa pravilno prikaže vse strani. Vgrajena je tudi možnost "surfanja po programih", ki prikaže okno s 16 majhnimi sličicami, nato pa jih zaporedno osvežuje s podatki iz različnih kanalov. Morda bi bilo še uporabno, če ne bi za izdelavo ene sličice program porabil približno deset sekund. V dveh minutah in pol, kolikor jih potrebuje za osvežitev vseh šestnajst programov, obupa še tako vzdržljiv gledalec.

Gigabyte GT-U7200

Osnovni model Gigabyte U7000 je precej debela bela paličica, ki ima na koncu mini antenski konektor. Sprejemati zna le DVB-T, podpira pa tako SD kakor tudi HD. Priložen je kratek podaljšek USB za lastnike tistih prenosnikov, ki imajo okoli konektorja USB bolj malo prostora. V paketu najdemo še veliko in debelo anteno (videti je, kot da so jo sneli z radijskega sprejemnika), prilagojevalni kabel in majhen ploščat daljinski krmilnik z zelo slabimi gumbi.

Novejša različica se imenuje Gigabyte U7200 in se od modela U7000 razlikuje le po dveh malenkostih - antena je malo manjša, naprava pa črna. Vse druge lastnosti so popolnoma enake. Vgrajen je sicer drug tuner in drug dekoderski čip, a v praksi razlike med njima nismo opazili.

Gigapyte Presto! PVR

Prestov prikaz 16 kanalov hkrati je prepočasen za resno rabo.

Zmogljivejši model Gigabyte U8000 poleg digitalnega omogoča tudi analogni sprejem. Navzven je enak modelu U7000, enaka je tudi priložena oprema. Le antena je taka kakor pri modelu U7200 - normalne velikosti in z možnostjo montaže s priseskom ali magnetom.

Pinnacle/PCTV Systems

Že smo pri podjetju Pinnacle. Ne, Avid. Pravzaprav PCTV Systems. Ojoj, kakšna zmeda. Podjetje se je nekoč imenovalo Miro, nato Pinnacle, potem jih je kupil Avid, ki je lani prodal del za razvoj in proizvodnjo sprejemnikov podjetju Hauppage Digital, kjer se zdaj imenuje PCTV Systems. Na škatlah včasih piše Pinnacle, včasih Pinnacle PCTV, včasih PCTV Systems, odvisno od letnice proizvodnje. Na njihovih spletnih straneh pa vlada še večja zmeda - če se odpravite na www.pcsystems.com, je velika verjetnost, da vam bo prikazal seznam izdelkov za ZDA, kjer se določeni novi modeli sploh še ne prodajajo. (Namig - kliknite angleško zastavo na dnu strani.)

Za prikaz slike je še vedno uporabljen Pinnaclov TVCenter, tokrat v različici 6.3. Napravam sicer prilagajo raznorazne starejše različice, a po nasvetu zastopnika se z njimi sploh nismo ukvarjali in smo iz spleta prenesli najnovejšo beta različico. Gre za lep, moderno oblikovan program z vsemi funkcijami, ki jih potrebujemo. Če morda poznate starejše različice Pinnaclovega programja - to ni to. TVCenter so temeljito prenovili, zdaj je eleganten in hiter. Vsekakor najlepši od vseh programov na preizkusu. Odlično obvlada tudi teletekst, kjer poleg osnovnega prikaza strani pokaže tudi kazalo strani. Vsi Pinnaclovi modeli so združljivi s programom DistanTV, s katerim lahko sliko prikazujemo na poljubnem računalniku v omrežju.

Pinnacle TVCenter

Pinnaclov TVCenter odlično prikazuje teletekst.

Najmanjša napravica na testu, PCTV picoStick, je pravi biser miniaturizacije. Meri le toliko kot zunanji pomnilnik USB srednje velikosti. Zaradi majhnosti je na njem le mikro antenski priključek, v katerega lahko neposredno vtaknemo (prav tako mikro) palično anteno. Lahko pa uporabimo antenski kabel in anteno pritrdimo z magnetnim podstavkom na kakšno mesto z boljšim sprejemom. Zaradi majhnosti ni vgrajen niti infrardeči sprejemnik, pa tudi daljinskega krmilnika ni. Nadzor nad predvajanjem je mogoč le s programskim vmesnikom. PicoStick se pri delu sicer precej segreje, a ne toliko kakor AVerMediin HybridExpress.

Precej večji PCTV Hybrid Pro Stick je precej bolj klasično oblikovan in zna poleg digitalnega sprejemati tudi analogni signal in analogni radio FM. Na koncu ima antenski priključek standardne velikosti, ob strani pa mini konektor, na katerega priključimo kompozitni/S-Video kabel. Ne manjka niti daljinski upravljalnik.

Dokaj podoben mu je PCTV Quatro Stick, ki poleg vsega, kar podpira Hybrid Pro, sprejema tudi digitalno kabelsko televizijo DVB-C. Tudi ta ima priložen analogni razdelilni kabel, daljinski upravljalnik, majhno anteno (neraztegljivo) z magnetnim podstavkom in kratek USB podaljšek. Verjetno večine kupcev sprejem DVB-C ne zanima, kljub temu pa je dobro vedeti, da je na trgu tudi tak sprejemnik.

Popolnoma drugačen od vseh drugih sprejemnikov pa je PCTV teleScope. Gre za anteno z vgrajenim sprejemnikom in dekodirnikom ter IR sprejemnikom. Z računalnikom jo povežete s kablom USB. Pritrditi jo je mogoče z magnetom ali priseskom, če palična antena ni dovolj zmogljiva, pa jo lahko odstranite in namesto nje v napravo priključite zunanjo anteno. Na videz je rešitev nerodna, v praksi pa presenetljivo praktična in modularna. Res pa je, da jo je nerodno prenašati. Teleskop žal ne podpira analognega sprejema.

PCTV Systems teleScope

Kaj izbrati

Verjetno ste med prebiranjem opazili, da so si izdelki strašno podobni, zato bodo odločale malenkosti. Če potrebujete kakšno manj standardno rešitev, denimo kombinacijo DVB-T + DVB-S ali DVB-T + DVB-C, potem bo odgovor enostaven, drugače pa bo najverjetneje odločilna cena. Ali pa programska oprema - sicer je vsa uporabna, a Pinnaclova je daleč najbolj prijetna.

Tabela z rezultati 1

Tabela z rezultati 2

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki