Julija lani smo ugotovili, da stanje slovenskega prizemnega digitalnega oddajanja (DVB-T, po domače) ni prav blesteče. Na voljo je bilo kar nekaj samostojnih sprejemnikov, slabše pa je bil videti trg napravic, namenjenih priklopu na računalnike. Kar po vrsti so podpirale le kodiranje MPEG-2, z naprednejšim MPEG-4, ki ga uporabljamo pri nas, pa so imele velike težave. Takrat smo ugotovili, da imajo izdelovalci strojne opreme še dovolj časa, saj tudi televizijskega programa še ni bilo toliko, da bi ravno tekali v trgovine in kupovali sprejemnike. Slovenija 1, 2 in 3, pa ... nič več. Ravno takrat so se iz prvega multipleksa umaknili vsi komercialni ponudniki, ker se jim oddajanje za tistih nekaj gledalcev, ki so takrat že imeli potrebno opremo, ni zdelo komercialno zanimivo. Oddajanje je bilo v bistvu še bolj ali manj preizkusno (vsaj po številu gledalcev), cene oddajanja pa so bile že čisto "ta prave". Če ni programa, pa ni gledalcev. In nasprotno.

Ta začarani krog so pred kratkim le presekali, in to tako, da so televizijskim postajam, ki so prisotne tako v analognem kakor tudi v digitalnem prostoru, odpisali del pristojbin za analogno oddajanje. Ob tokratnem testiranju smo tako poleg treh slovenskih programov v prvem multipleksu našli še kompletno hišo Pro Plus (POP TV, Kanal A, TV Pika) in program TV3. V vzhodnem delu Slovenije sta v multipleksu prisotna še Tele M in RTS (vsaj tako pravijo, podatka nismo preverili), v zahodnem pa TV Koper in TV Primorka. Vsaj tako pravijo uradni podatki - med našim testom TV Primorke v multipleksu ni bilo videti.

Kaj pa famozni drugi multipleks? Prvega septembra lani naj bi Norkring izgradil že toliko omrežja, da bi pokril 70 odstotkov slovenskih prebivalcev, pa od vsega skupaj ni bilo nič. Šele malce pred koncem leta se je v zraku pojavila testna slika, ki pa je kaj več kot v ljubljanski kotlini ne boste videli. Kdaj bodo zares vzpostavili svoje omrežje, lahko samo ugibamo. Zaenkrat vemo le, da bo drugi multipleks za prenos zvoka uporabil kodiranje AAC (advanced audio coding), ne pa običajnega zvoka MPEG-2. Res je, da AAC porabi v zraku malce manj prostora; res je tudi, da naj bi vsi sprejemniki, ki se prodajajo v Sloveniji, to kodiranje podpirali; a res je tudi, da je nosilec prvega multipleksa konec lanskega leta preizkušal kodiranje AAC in ugotovil, da ima kar nekaj sprejemnikov z njim velike težave.

Če se spravimo malo seštevati - trije državni programi, pa štirje komercialni in še dva dodatna - saj to je celih devet! Pričakovali bi, da bo slika pri tolikšni količini programa preveč stisnjena in da bodo artifakti kodiranja, tako imenovane "kockice", zelo opazni. Pa ni tako. MPEG-4 se presenetljivo dobro obnese, sploh če je vir dober, digitalen. Če pa je na programu star film, po možnosti oddajan iz kdo ve katere analogne kopije, pa so artifakti opazni, še posebej okoli podnapisov.

Tokrat smo izpustili samostojne sprejemnike. Raje smo si ogledali naprave, namenjene priklopu na računalnik. Od prejšnjega preizkusa so skokovito napredovale - prav vsi izdelovalci že podpirajo dekodiranje MPEG-4, le da je dekodiranje večinoma programsko in zato potrebuje spodoben procesor. Za prikaz slike standardne kakovosti bo zadoščal praktično vsak računalnik, izdelan v zadnjem letu ali dveh, več dela pa imajo procesorji s prikazom slike HD, za katero potrebujete malce zmogljivejši procesor. A z razmišljanjem o dekodiranju slike HD se vam ni treba dosti ukvarjati - edini testni kanal (Slovenija HD na ljubljanskem oddajniku Šance) še vedno oddaja predvsem ponovitev kitajske olimpijade. Do kakovostnih slovenskih programov v visoki ločljivosti je še dolga pot ...

Opazili smo tudi, da je operater nadgradil že kar nekaj oddajnikov in zato lovimo signal DVB-T tudi že z mini palično anteno, ki je običajno priložena takšnim sprejemnikom. Ne velja pa to povsod - Krim, denimo, še ni nadgrajen in zato avtor teh vrstic na Vrhniki nima niti najmanjše možnosti za ogled digitalnega signala. Ker ima kar nekaj naprav vgrajen tudi analogni sprejemni del, smo opravili še primerjavo kakovosti analognega in digitalnega signala (zopet kar z mini palično anteno), ki je jasno pokazala, zakaj so analognemu oddajanju šteti dnevi. Analogna slika je ob malce slabšem sprejemu polna šuma, digitalna pa je še vedno odlična. No, dokler ni sprejem tako slab, da na analogni sliki še vedno nekaj vidimo, digitalna pa enostavno izgine.

Programska oprema, priložena digitalnim sprejemnikom, je pri vseh izdelovalcih dosegla in presegla nivo uporabnosti. Vsi znajo prikazovati sliko v poljubni velikosti in raztegnjenosti, podpirajo snemanje, predvajanje, zamaknjeno predvajanje (time shift), prikazujejo elektronski vodič in teletekst. Skratka, vse, kar potrebujete. Vsi že podpirajo Windows 7, kar je bil tudi naš pogoj za sprejem na preizkus - z napravami, ki v tem operacijskem sistemu ne delujejo, se nismo mislili ukvarjati. Praktično vsi podpirajo tudi uporabo v Windows Media Centru, tako v različici, zasnovani na Windows XP, kakor tudi v različici na platformi Vista. Le Windows 7 Media Center je še slabše podprt.

Izdelki enega izdelovalca se med seboj razlikujejo le po strojni opremi in malenkostih v specifikacijah. Programska oprema je enaka za vse modele. Zato je razumljivo, da opisov programja nismo ponavljali pri vsakem modelu, temveč smo ga opisali enkrat za vselej pri vsakemu izdelovalcu.

Za prijavo morate vklopiti JavaScript v svojem brskalniku.