App Store leta 2014
Applova spletna trgovina za mobilne aplikacije, imenovana preprosto App Store, je bila splavljena leta 2008, tako se bliža že sedmi obletnici. Ob zagonu je šlo za eno prvih takih tržnic, danes jih je že cel kup.
Seveda je največja Googlova tržnica za sistem Android, a ima marsikatero podjetje tudi svojo, na kateri ponujajo aplikacije za najrazličnejše naprave – od telefonov in tablic pa do računalnikov in televizorjev. A Applova trgovina ostaja zaenkrat največja.
O natančnih številkah se je sicer težko pogovarjati, saj vsak mesec dodajo okoli 50.000 novih aplikacij, med njimi jih nekaj tudi zavrnejo (včasih tudi po tem, ko so bile nekaj časa že na voljo). Nekatere aplikacije razvijalci sami umaknejo, nekatere opustijo, nekatere so le nove, večje različice že uveljavljenih. Skupaj naj bi bilo približno poldrugo milijardo aplikacij, v zadnjem letu je bilo dodanih približno 500.000. Število aplikacij se še vedno povečuje, tudi hitrost dodajanja novih se še vedno veča.
Prav ta rast je ena izmed največjih težav Applove trgovine (podobno je sicer tudi v Googlovem vrtičku). V prvih letih delovanja smo bili navdušeni nad vsako novostjo, res veliko je bilo inovativnih programov, ki so prestavljali meje mogočega na mobilnih napravah, tako iPhone kot iPad. Inovacij seveda tudi danes ne manjka, a se tempo razvoja očitno umirja.
Na žalost so tako za glavnino rasti odgovorne aplikacije, ki ne prinašajo skoraj nič novega ali so, še huje, le blede kopije priznanih programov. Kopičijo se kloni najbolj priljubljenih iger, ki z imenom, ki nekoliko spominja na katerega izmed bolj priljubljenih, in logotipom, ki uporablja znano barvno shemo, uporabnike zavedejo k prenosu. Nekdo nam pove, da so (recimo) Angry Birds res odlična igra, mi pa v dobri veri prenesemo Mad Birds ali kaj podobnega.
Microsoft je začel svoje odlične mobilne aplikacije ponujati brezplačno, seveda računa na to, da bomo uporabniki plačali za računalniške različice.
Seveda je stanje tudi pri velikih založnikih podobno. Priljubljene igre dobijo drugo, tretjo, četrto … tudi sedmo različico. S tem, da mnogokrat ne prinesejo praktično ničesar novega. Take so zlasti arkadne dirkalne igre, sploh velikih založnikov, kot je Electronic Arts.
Največja težava App stora je torej ločevanje zrnja od plev. Applovi skrbniki sicer redno razglašajo zanimive aplikacije, denimo aplikacije tedna ali leta, objavljajo različne sezname (najboljše aplikacije za zdravo prehrano, za načrtovanje poletnih počitnic itd.), vedno so na voljo tudi seznami najbolj priljubljenih aplikacij (posebej za plačljive in brezplačne aplikacije). Najboljši vir pomembnih oziroma zanimivih novosti ostaja splet – aplikacija, ki bo dovolj dobra, bo načeloma požela dovolj pozornosti, da se bomo tudi sami lahko dokopali do nje. Sami smo tu zbrali nekaj najzanimivejših aplikacij, ki so leta 2014 prišle v App Store, za prihodnje pa upamo, da bo tržnica dobila kak boljši sistem filtriranja in iskanja, s katerim se bo lažje ločilo zrnje od plev.
Uporabno
Začnimo z uporabnimi aplikacijami, kjer sicer dobivamo občutek že videnega, nekako tako kot pri navadnih računalnikih. Večina uporabnikov je v zadnjih letih prišla do tistih koristnih aplikacij, ki jih redno uporabljajo in niti nimajo razloga, da bi iskali oziroma preizkusili kaj novega. Enako velja tudi na drugi strani – razvijalci so v prvih letih postregli z dovolj vsega, da težko najdemo področje, ki bi bilo v res hudem pomanjkanju. Izjema so le reči, ki jih Apple (še) ne spusti z vajeti.
Tu smo letos le doživeli nekaj novosti, ena izmed koristnejših je Applova sprostitev programske tipkovnice. Kot so uporabniki Androida vajeni že dolgo, lahko končno tudi na iOS zamenjamo tipkovnico. Letos sta na tem področju kraljevali dve aplikaciji – Swype in SwiftKey. Obe poznamo že iz Androida, obe ponujata občutno hitrejše in udobnejše vnašanje besedila, seveda po tem, ko se ju navadimo.
Aplikaciji sta si kar podobni, obe ponujata tipkanje le z drsanjem po zaslonu od ene črke do druge (torej brez vmesnega dvigovanja prsta). Med uporabo smo sicer opazili, da sta malenkost manj odzivni od privzete tipkovnice – a to se lahko v prihodnje še spremeni. Tipkovnici se na žalost ne spoznata na slovenščino, torej ne znata ponujati pričakovanih besed. SwiftKey je brezplačna, Swype pa stane en evro.
Zanimiva aplikacija je izšla na področju, kjer se je zdelo, da smo že opravili z novostmi. Overcast je nov predvajalnik spletnih radijskih oddaj, bolj znanih kot »podcasti«. Te oddaje so doživele prvi večji vzpon že pred leti, po nekaj letih počasne (in tihe) rasti pa so letos doživele nov zagon. Kljub temu je aplikacija Overcast manjše presenečenje, saj je na tem področju kar nekaj dobrih aplikacij (denimo Pocketcasts), seveda poleg vgrajene Applove.
Overcast prinaša kar nekaj drobnih novosti, ki program skupaj dvignejo nad druge. Najzanimivejši so zmogljivi seznami predvajanja, kjer lahko nastavljamo različne filtre in prioritete za različne oddaje, na katere smo naročeni. Zanimiva je tudi možnost prilagajanja hitrosti predvajanja in preskakovanja kratkih premorov.
Po dolgem čakanju smo letos le dobili res dobro pisarniško zbirko na mobilnih napravah. Zanjo so poskrbeli v podjetju, ki se na to res spozna – Microsoftu. Microsoft Word je dejanski standard na osebnih računalnikih, končno je prišla polna (in brezplačna) različica tudi na iOS. Ob tem so sicer izdali tudi druge programe iz zbirke Office, a je Word glavni zastavonoša. Našla bi se sicer tudi kakšna kritika (za nas predvsem to, da datoteke .doc pred rabo samodejno spremeni v .docx), a gre za eno izmed najboljših pisarniških aplikacij za iOS ta hip.
Za produktivnost se je letos našla še ena zanimiva novost, ki je spet vezana na Applovo postopno odklenitev sistema. Govorimo o aplikaciji Workflow, s katero lahko ustvarjamo delovne tokove za pogosta opravila v iOS. Aplikacija že zajema veliko vnaprej pripravljenih tokov, ti se sami po sebi obnašajo kot nekakšni programi v malem. Zgled je samodejna izdelava animirane sličice GIF, kjer lahko z vrsto štirih ukazov (te urejamo po načelu povleci-in-spusti) naredimo nekaj fotografij, te program sestavi v animirano sličico, nam prikaže predogled, na koncu pa sličico pošlje po elektronski pošti (ali v kako družabno omrežje).
Workflow nam olajša vsakdanja opravila. Pri vsakem nam res privarčuje le nekaj sekund oziroma nekaj tapkanja s prstom, a se to hitro sešteva.
Takih tokov je veliko, sestavljamo si lahko tudi svoje. Program se v tem trenutku spozna na slabih 150 različnih akcij, razdeljenih po področjih (koledar, stiki, dokumenti, zemljevidi, glasba ...). Te povežemo v en tok (»Workflow«), tega lahko poženemo znotraj aplikacije, zanj lahko naredimo bližnjico na namizju telefona (torej med aplikacijami) ali ga uporabljamo kot t. i. »Share Extension«. Slednje pomeni, da se nam doda kot možnost pri vgrajeni funkciji, s katero iOS deli datoteke oziroma podatke med aplikacijami (torej »open with«).
Na koncu uporabnih aplikacij pa omenimo še dve, ki sta letos razveselili na fotografsko/snemalnem področju. Za tiste, ki so nekoliko zahtevnejši tudi pri telefonski fotografiji, se bo za zelo koristnega izkazal Skrwt. Čudaško poimenovan program prihaja izpod prstov razvijalcev, ki stojijo za eno izmed najboljših fotografskih aplikacij sploh, VSCO Cam. Skrwt je namenjen popravljanju geometričnih popačenj, ki nastanejo zaradi razmeroma širokega kota objektiva, vgrajenega v mobilne naprave. Spozna se sicer na praktično vse geometrijske popravke, od vodoravne poravnave do popravljanja (ali dodajanja) učinka ribjega očesa. Marsikdo ne bo cenil oziroma opazil popravkov, a gre po našem mnenju za zelo koristen program, ki omogoča še boljšo fotografijo z mobilno napravo.
Drugi program bo razveselil tudi manj zahtevne fotografe, ki jih zanimajo predvsem zabavni video posnetki. V mislih imamo aplikacijo Hyperlapse, za katero stoji Instagram. Gre za preprost program, s katerim posnamemo posnetek »time-lapse«. S tem navidezno pohitrimo čas, recimo za hiter prikaz sončnega zahoda, kidanja snega itd. Tradicionalno smo za take posnetke potrebovali resno opremo, predvsem dober stativ (ali celo stativ na tračnicah), Hyperlapse pa prinese na to področje izredno enostavnost. Dodan ima odličen algoritem za mehko prehajanje med zajetimi fotografijami, zaradi katerega so posnetki zelo tekoči in ni tradicionalnega »tresenja«. Posnetki so všečni, sploh tisti, ki jih zajemamo nekoliko dlje časa (denimo med daljšo vožnjo). Aplikacija je povsem preprosta, deluje popolnoma samodejno, torej ni nobenih nastavitev, le tipka, ki sproži snemanje.
Nekoliko presenetljivo, a aplikacija Overcast je na področje odjemalcev oddaj Podcast prinesla svež veter in nekaj koristnih zamisli.
Zabavno
Področje, kjer se tempo razvoja in število novosti nič ne zmanjšuje, so igre. Čeprav je res veliko takih, ki so le nadaljevanje uspešnih naslovov ali celo predelave oziroma slabši kloni znanih, pomenijo igre za iOS izredno prednost.
V spominu je letos ostalo kar nekaj novih, najbolj nalezljiva pa je Threes. Gre za majhno, preprosto uganko, nekakšno mešanico sudokuja in tetrisa. V njej premikamo številke in te se ob srečanju seštevajo. Začnemo z ena in dve, ti dve se seštejeta v tri, nato pa moramo seštevati enake številke med seboj (tri in tri, šest in šest itd). Igro velja preizkusiti, saj gre za eno najboljših (in najbolj nalezljivih) iger, ki so na voljo na mobilnih napravah.
Preprosta, a neizmerno nalezljiva, sploh če imate radi uganke v slogu sudokuja.
Med spletnimi mediji (in v družabnih omrežjih) je zelo veliko zanimanja vzbudila igra Monument Valley. Najpreprosteje jo opišemo kot igro miselnih ugank, kjer dekle po imenu Ida sprehajamo po stopnjah, ki nekoliko spominjajo na nemogoče slike nizozemskega slikarja Escherja. Z besedami je žal težko izraziti čarobnost igre, ki učinkuje kot umetniško delo, tako vizualno kot zvočno. Igra ni ravno poceni, a je vsekakor vredna svojega denarja.
Nekoliko resnejših igralcem priporočamo igro FTL, kratica pomeni Faster Than Light. To je predelava igre enakega imena iz računalnikov, zaradi poteznega dogajanja se odlično poda igranju na iPadu. V njej nadzorujemo vesoljsko ladjo na poti po galaksiji, kjer nas na vsakem koraku lovijo zli uporniki. Vmes seveda srečujemo različne druge vesoljske ladje, od sovražnih do prijaznih, dogajajo se tudi drugi pripetljaji. Ladje pa ne krmilimo neposredno, temveč posredno s potezanjem.
Igramo torej kapitana, kakršnega smo vajeni v seriji Zvezdne Steze, ki drugim članom posadke dodeljuje naloge. Seveda hitro pridemo do tega, da mora inženir, ki sicer upravlja orožje, brž pogasiti požar v sosednji komori ali pa se pilot zažene v neposredni boj z nepridipravi, ki so se prižarčili na našo ladjo. Igra ne omogoča shranjevanja (razen na zadnji točki), kar pomeni, da tisto, kar se zgodi, se pač zgodi. V njej bo naša ladja nemalokrat doživela popoln polom in bo treba začeti znova. Bomo pa na avanturah odklenili še kup različnih ladij, našli opremo, nove člane posadke itd.
Anže Tomić
Brskalnik Chrome je v kombinaciji z vtičnikom za varna gesla 1Password najbrž tista programska oprema, ki sem jo uporabljal največ. To seveda velja za namizni računalnik, ki poleg tablice in telefona zaokrožuje mojo strojno opremo. Poleg brskalnika je na namizju še nekaj aplikacij, ki so prižgane bolj ali manj ves čas. Za pisanje slovenski Write Monkey, ki je v Oknih še vedno razred zase, ko je govor o programih za pisanje. Potem je tu Reaper za montažo zvočnih posnetkov, ki ga je mogoče tako prilagoditi svojim potrebam, da moja različica nima več veliko skupnega s privzetimi nastavitvami. Zadnje pol leta sem postal tudi velik uporabnik programa Phrase Express, ki omogoča shranjevanje daljših stavkov, ki jih ponavljam v družabnih omrežjih in spletni pošti. Tako lahko z eno besedo v pošto vstavim ves odstavek, ne da bi ga moral vsakič znova pisati.
Na tablici, ki jo od vseh treh naprav najmanj uporabljam, prav tako brskam v Chromu. Stripe berem v aplikaciji Marvel Unlimited, za Twitter imam nameščeno kar uradno twittersko aplikacijo in YouTube je najbrž najbolj uporabljena mobilna aplikacija na tablici.
Na telefonu za poslušanje podkastov uporabljam Pocket Casts, ki se z vsako novo različico razvije v vedno bolj zmogljiv predvajalnik. Nepogrešljiv je še slovenski Toshl, ki popisuje nakupe in pomaga pri čezmernem zapravljanju. Nato je tu Facebook in njegov nadležni prijatelj Facebook Messenger, ki je že nekaj časa ločena instanca, nihče pa ne ve, zakaj. Vire RSS prebiram v odličnem Pressu, ki je plačljiv in vreden vsakega centa. Za Twitter imam za službene račune nameščeno uradno twittersko aplikacijo, za osebni račun pa uporabljam Talon. Na telefonu preveč časa preživim še v aplikaciji Instagram. Največjo spremembo sem letos naredil pri pregledovanju spletne pošte, saj sem Gmail nadomestil z odličnim Googlovim Inboxom, ki je spremenil vse moje slabe navade prebiranja spletne pošte. Ko enkrat začneš prejeto pošto uporabljati kot seznam nalog, je mogoče vsak dan pregledati vsa sporočila.
Miran Varga
Čeprav sem zadnjo četrtino leta 2014 preživel pretežno v preizkušanju okolja Linux in odprtokodnih rešitev, so Okna tudi meni najbolj »domač« operacijski sistem. Pri pisanju je seveda poleg spletnega brskalnika najpogosteje rabljen program v mojem računalniku pisarniška zbirka Microsoft Office, a ima, priznam, še letnico 2010. In tu se uporaba Microsoftovih rešitev tudi konča. Privzeti spletni brskalnik je že več kot leto dni 64-bitni Palemoon (na podlagi Firefoxa), pač deluje hitreje in ne poklekne ob vsaki malenkosti. Lažje naloge pri obdelavi fotografij hitro in enostavno opravi IrfanView, čeprav ga utegne letos v celoti nadomestiti presenetljivi FastStone Image Viewer. Delo z datotekami PDF si je skoraj v celoti prisvojil vsestranski ABBY PDF Transformer+, delo z virtualnimi stroji pa je v domeni programa VMware Workstation.
Delo z datotekami nasploh že več kot deset let zaupam Total Commanderju (in pred tem še Windows Commanderju), saj poleg krajevnih virov obvlada tudi delo s strežniki FTP. Klasično usmeritev moje računalniške duše lepo ponazori raba programa Media Player Classic, ki se sicer lepo dopolnjuje s programom VLC. Varovanje svoje zasebnosti in podatkov pa po preizkusu številnih varnostnih rešitev zaupam rešitvi Comodo Internet Security. Nepogrešljiv program je tudi CCleaner, ki vedno vneto počisti vso nesnago, ki so jo v mojem računalniku morda pustili najrazličnejši preizkusni programi.