Alan Ford na disku

Objavljeno: 25.8.2009 15:38 | Avtor: Primož Gabrijelčič | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: Avgust 2009

Zagor. Teks. Alan Ford. Se jih še spominjate? Leta minevajo, papir odhaja v pozabo, stripi pa ostajajo z nami.

Vse se seli v internet. Glasba, filmi, knjige, pa tudi stripi. Kakšnih posebnih težav pravzaprav ni. Stran stripa lahko pretvorimo v slikovno datoteko še laže kakor knjigo. Pri knjigah smo zahtevni in bi jih radi tudi prepoznali (pretvorili v besedilo), s stripi pa ne kompliciramo in se zadovoljimo kar s slikovnimi datotekami. Saj je besedila v njih - navadno - dokaj malo.

Kako do stripov? Hja, tu se pa ustavi. Vsaj po legalni poti. Nekaj stripov, a ne dosti, je izdanih pod prosto licenco Creative Commons. Nekaj starih zadev so založbe poskenirale in dale v javnost kot "vabo". Večina pa je dobavljiva po nelegalnih poteh (torrenti). Sploh starejših in arhivskih zadev, ki jih po legalni poti ni mogoče niti kupiti, lahko tako dobite na gigabajte. Če pa se boste omejili na legalne vire, priporočamo nekaj spletnih naslovov, kjer se splača začeti brskati:

www.lorencollins.net/freecomic

en.wikipedia.org/wiki/Comic_Book_Archive_file

comicbookdb.com.

Pa seveda vsenavzoči Google. Iščite "comic books online".

CBA, CBR, CBZ

Omenili smo že, da so stripi v računalniški obliki pravzaprav slikovne datoteke. Navadno je v eno datoteko shranjena ena stran, stisnjena pa je kar v zapisu JPEG. Redkeje najdemo PNG in GIF, še redkeje pa BMP in TIFF. Datoteke so seveda lahko spravljene neposredno na disku, tako da v eno mapo zapišemo vse strani enega stripa, a za razširjanje po internetu je bolj priročno, če so stisnjene v arhiv. Uporabljajo se seveda kar običajni stiskalniki. V Oknih sta najpogosteje uporabljana formata RAR in ZIP, v okoljih, ki temeljijo na Unixu, pa pogosteje najdemo program za arhiviranje TAR v kombinaciji s stiskalnikom GZ.

Pregledovanje stripov v tako pripravljenih arhivih je enostavno. Arhiv odpakiramo na disk in slike odpremo drugo za drugo v priljubljenem pregledovalniku slikovnih datotek. V okolju Windows bi, recimo, uporabili AlZip ali 7-Zip za odpiranje arhivov, potem pa IrfanView za pregledovanje. Nekaterim pa se je tudi to zazdelo prezapleteno in nastali so programi za pregledovanje stripov, ki so obe funkciji združevali v istem programu. Še lepše - ker je program delal neposredno z arhivom, po njegovi rabi na disku ni ostala množica odpakiranih datotek.

Prvi tak program je bil verjetno CDisplay. ("C" v imenu pomeni "Comic", angleški izraz za naš "strip". "Strip" pa angleško govoreči narodi pravijo stripu, ki izhaja v eni vrstici, oziroma v eni "pasici", kot bi rekli stavci. Če vas je slučajno zanimalo.) Poleg neposredne podpore stisnjenim formatom je CDisplay vpeljal novo poimenovanje za tako pripravljene stripe, oziroma nove končnice datotek, ki se začnejo z nizom "CB" ("Comic Book"), ki mu sledi črka. Ta označuje vrsto arhiva. Najpogosteje se uporabljata formata CBR (R = rar) in CBZ (zip), redkeje pa najdemo CB7 (7-zip), CBA (ace) in CBT (tar). Poleg slik je včasih v arhivu še datoteka z dodatnimi podatki o stripu (avtor, naslov, opis posameznih strani), ki pa nima standardnega formata.

Datoteka .CBZ vsebuje slike posameznih strani stripa in (neobvezno) povezovalno datoteko ComicInfo.xml.

Čeprav se vsi strinjamo, da so bralniki stripov popolnoma nepotrebna programska oprema in da jih za pregledovanje slikovnih datotek sploh ne potrebujemo, pa je res tudi, da so strašansko praktični in da je celo največjim zagovornikom minimalizacije laže dvakrat klikniti datoteko s končnico CBZ, kakor odpakirati vsebino, pognati program za prikaz slik in na koncu izbrisati odpakirane datoteke. Zato smo si ogledali pet programčkov za pregledovanje stripov, s tem pa še zdaleč nismo izčrpali ponudbe. Če vam noben od naštetih ne zadošča, pobrskajte po bolj popolnem seznamu na naslovu www.zcultfm.com/~comic/wiki/index.php/Comic_Viewers.

CDisplay

Pa začnimo s starosto bralnikov stripov, programom, ki je v internetno striparstvo vpeljal koncept arhivov. CDisplaya avtor sicer že pet let ni posodobil, a naj vas to ne skrbi - kljub starosti gre za presneto dober bralnik.

Ob prvem zagonu vas bo presenetil bel zaslon. Popolnoma - ob zagonu CDisplaya izgine opravilna vrstica, pa tudi program bo prikazan brez naslovne vrstice in menuja. Brez panike - enostavno pritisnete tipko W ("Windowed") in preklopite iz celozaslonskega v običajni način. Delo s programom bo nato lažje, ne pa tudi enostavno. CDisplay ima sicer množico funkcij, a so dobro skrite. Tako dobro, da boste porabili kar nekaj časa za spoznavanje z njim. Za lažje odkrivanje vam bomo izdali tri zvijače. Prvič, program ima vgrajena čisto spodobna navodila za uporabo (F1). Drugič, veliko možnosti je zbranih na prikaznem menuju (desni klik na naloženi strip), kjer so ob vseh ukazih navedene tudi bližnjične tipke. In tretjič, na menuju za nastavljanje (Options, Configure) so skrite preostale funkcije, ob vsaki pa je (malce kriptično, a se boste že znašli) zapisana tudi kombinacija tipk za hitro aktiviranje.

Večina funkcij programa CDisplay se skriva v nastavitvenem oknu.

Program pravzaprav podpira vse, kar pričakujemo od bralnika. Strani zna prikazati v poljubnih velikostih, seveda pa jih po želji tudi razširi na ves zaslon. Ali pa zmanjša, da bo vsa stran vidna hkrati. Kakor vam drago. Ogledujemo si lahko dve strani hkrati, strani lahko vrtimo (če jih je slučajno pripravljalec arhiva narobe obrnil), označimo si strani, vodimo seznam priljubljenih stripov in še in še. Branje v celozaslonskem načinu je prijetno, ker nas ne motijo drugi programi, pa še ves zaslon je izkoriščen za prikaz, po stripu pa se najlaže premikamo kar s preslednico - ta deluje kot tipka za pomik po strani (če ni vsa stran prikazana na zaslonu) in za skok na naslednjo stran. Če gledamo dve strani hkrati, s pritiskom na preslednico dobimo na zaslon naslednji dve strani. Skratka, bralnik deluje tako, kot bi človek pričakoval.

Uporabno je tudi branje z miško. Kolesce premika dokument (in se obnaša skoraj tako kakor preslednica), tipke pa lahko poljubno nastavimo, in to ne samo pomen enojnega in dvojnega klika, temveč tudi trojnega. Če imate dovolj gibčne prste za take podvige, seveda.

Pri spreminjanju slike velikosti program uporabi Lanczosov interpolacijski filter, ki sliko izostri. Za razliko od nekaterih drugih programov tipa filtriranja ne moremo spremeniti, a nič za to, Lanczos bo dobro deloval na (skoraj) vseh slikah. Nastavimo lahko tudi krivuljo gama in barvno korekcijo rumene barve. Zakaj? Ne bi vedeli.

Edina zamera CDisplayu (no, poleg zapletenega vmesnika) je rahlo omejen nabor slikovnih formatov. Program podpira "le" JPG, PNG in GIF, TIFF ter BMP pa nista podprta. Tudi pri arhivskih formatih smo rahlo omejeni - podprti so ACE, RAR, ZIP in TAR, ne pa tudi 7-ZIP. A to vas večinoma ne bo motilo.

CDisplay 1.8.1.0

Kaj: Bralnik stripov.

Spletna stran: www.geocities.com/davidayton/CDisplay.html.

Podprti arhivi: CBA/ACE, CBR/RAR, CBZ/ZIP, CBT/TAR.

Podprti slikovni formati: JPG, PNG, GIF.

Operacijski sistem: Windows.

Cena: Zastonj.

Za: Hiter, prijetna "izkušnja" branja.

Proti: Uporabniški vmesnik zahteva nekaj privajanja.

CDisplayEx

Bralnik CDisplayEx je nastal kot odprtokodni klon CDisplaya, ki naj bi odpravil nekaj njegovih pomanjkljivosti (predvsem vmesnik) in dodal podporo manjkajočim arhivskim in slikovnim formatom. Pri tem je avtorjem le delno uspelo. Novemu uporabniku bo vmesnik sicer prijetnejši, saj bo večino funkcij našel na glavnem menuju, a bo že po krajši rabi ugotovil, da je imel nekaj malenkosti CDisplay bistveno bolje rešenih.

Prikaz sličic strani v bralniku CDisplayEx

Za ponazoritev omenimo preslednico. V CDisplayEx je bistveno manj uporabna kakor v CDisplay, saj nas vedno prestavi na naslednjo stran. Tudi če trenutna stran ni prikazana vsa in smo šele na vrhu strani (v tem primeru bi bilo bolje, če bi preslednica prikazala spodnjo polovico) in tudi če sta na zaslonu dve strani (v tem primeru bi morala preslednica skočiti dve strani naprej). V prvem primeru moramo za premikanje uporabiti puščico ali kolesce na miški, v drugem pa tipko PgDn. Skratka, ni enostavnega načina za premikanje.

Poleg dodatnih podprtih formatov, od katerih sta najpomembnejša arhiv 7-Zip (CB7) in slikovne datoteke BMP, so avtorji vgradili tudi nekaj funkcij, ki jih CDisplay nima. Nastavljamo lahko filtre, program ima samodejno barvno kalibracijo, prikaz sličic strani je izboljšan, nastavimo lahko tudi bližnjične tipke za vse funkcije. A po daljšem delu kljub vsemu opazimo, da je sicer CDisplayEx bolj "polikan", a manj uporaben od svojega starejšega vzornika. Priporočamo ga le bralcem, ki se morajo spopasti s katerim od formatov, ki v CDisplayu niso podprti.

CDisplayEx 1.4

Kaj: Bralnik stripov.

Spletna stran: sourceforge.net/projects/cdisplayex.

Podprti arhivi: CB7/7ZIP, CBR/RAR, CBZ/ZIP, CBT/TAR, ARJ, LZH, TAR.GZ, TAR.BZ2.

Podprti slikovni formati: JPG, PNG, GIF, BMP.

Operacijski sistem: Windows.

Cena: Zastonj.

Za: Odprta koda, veliko podprtih formatov.

Proti: Nerodno premikanje po stripu, nedodelan.

Comical 0.8

Da ne bomo opisovali samo programov za Windows, si oglejmo program Comical. Tudi ta je odprtokodnega tipa, uporabniški vmesnik pa ima izdelan z gradniki wxWidgets, kar omogoča izvajanje na raznih operacijskih sistemih. Trenutno so podprti Linux, Mac OSX in Windows, ni pa videti, da bi se stanje v bližnji prihodnosti spremenilo, saj je bil projekt nazadnje posodobljen pred več kot tremi leti.

Vmesnik bralnika Comical

Comical ima malce bolj dodelan uporabniški vmesnik kakor CDisplay(Ex). Ob strani so s sličicami prikazane strani v stripu, spodaj najdemo vrstico stanja z gumbi za premikanje, v glavnem delu okna pa je seveda prikazan strip. Ogledujemo si lahko eno ali dve strani hkrati. Prikaz strani je oster, filter lahko nastavljamo, ne pa tudi izklopimo.

Glavna zamera gre tudi tu navigaciji. Preslednica se obnaša enako kakor v CDisplayEx, zato je premikanje po straneh nerodno, kadar na zaslonu ne vidimo celotne strani. Še več - v takem načinu prikaza se s puščicami in kolescem premikamo po strani zelo počasi, zato postane edini uporaben način premikanja tak, da z miško primemo drsnik ob strani in ga potegnemo dol. Namesto z branjem se zato pol časa ukvarjamo s premikanjem po straneh. Če pa je zaslon dovolj velik, da na njem vidimo vso stran naenkrat, postane Comical povsem uporaben in prijeten program.

Podpora arhivom je omejena. Comical pozna le najpogostejša dva - CBR (RAR) in CBZ (ZIP). Med slikovnimi datotekami je podprt zapis TIFF, ki ga drugi bralniki večinoma ne poznajo. Dodatnih funkcij, ki bi ga uvrščale pred CDisplay, program nima, zato bo zanimiv predvsem za uporabnike drugih operacijskih sistemov.

Comical 0.8

Kaj: Bralnik stripov.

Spletna stran: comical.sourceforge.net.

Podprti arhivi: CBR/RAR, CBZ/ZIP.

Podprti slikovni formati: JPG, PNG, GIF, TIFF.

Operacijski sistem: Linux, Mac OSX, Windows.

Cena: Zastonj.

Za: Odprta koda, podprtih več operacijskih sistemov.

Proti: Zapleteno premikanje po strani, malo podprtih tipov arhiva.

ComicRack

Če je bil Comical predstavnik programov, ki so majhni in delujejo marsikje, je ComicRack njegovo pravo nasprotje. Program je velik, počasen in uporablja okolje .NET - se pravi, da je omejen na Windows. (Da, vemo za projekt Mono. Ne, ComicRack tam ne deluje.) Zakaj ga torej sploh omenjamo? Hja, ComicRack ni samo bralnik stripov. Je knjižica stripov, ima dostop do skupne zbirke, razširjate ga lahko s skripti, napisanimi v pythonu. In še in še. In potem še malo. Skratka, zadeva je tolikšna, da bomo opisali le njen manjši del.

ComicRack je več kot samo bralnik.

Vmesnik je tako načičkan, da se je na začetku v njem kar težko znajti. Na zaslonu sicer vidimo samo strip, a če približamo miško spodnjemu robu okna, se prikaže okno za brskanje po straneh. In če kliknemo (enkrat) kjerkoli na strani, se prikaže okno s knjižico stripov. Kliknemo še enkrat in knjižnica izgine, prikaže pa se majhno okence, ki pokaže celotno stran stripa in del, ki označuje trenutno prikazano sliko, torej nekakšno mini navigacijsko okence. To okence se prikaže tudi, če z miško kliknemo in potegnemo stran gor ali dol. Skratka - navigacijskih zmožnosti je veliko, so pa vse - vsaj za okenske programe - nekako nestandardne in traja dolgo, da se jih navadimo.

Premikanje je v ComicRacku dobro rešeno, večinoma potrebujemo le preslednico. Prehodi med stranmi so mehki, s prelivanjem. Na voljo je celo lupa, ki poveča del zaslona pod miško. Pravzaprav jo včasih kar zelo potrebujemo - ComicRack namreč pri spreminjanju velikosti slike ne uporablja nobenih filtrov, zato so slike neostre, besedila pa še bolj. Včasih jih je kar težko prebrati. Pravzaprav zanimivo za program, ki poskuša nase prevzeti vsa opravila, vezana na organizacijo stripovske zbirke. Če pa imate slučajno spodobno velik širokoformatni monitor (denimo 26-palčnega), pa ta pomanjkljivost ni pomembna - na tako velikem zaslonu so tudi malce manj ostre črke normalno berljive, sploh če raztegnete ComicRack čez ves zaslon in pomanjšate njegov uporabniški vmesnik.

Podprtih je veliko arhivskih formatov, celo 7-Zip in PDF, iz katerega se program potrudi prebrati slike, besedilo pa ignorira. Če imate nameščen odprtokodni GhostScript, pa ComicRack postane celo pravi bralnik dokumentov PDF. Zanimivo pa je, da ob vsem tem v njem ne moremo odpreti imenika, polnega slikovnih datotek, ki niso stisnjene v arhiv. Vsi drugi, bolj "običajni" bralniki to omogočajo.

ComicRack torej ni za vsakogar. Še najbolj ga bodo veseli bralci z velikimi zbirkami stripov, močnim računalnikom in velikim zaslonom.

ComicRack 0.9.101

Kaj: Organizator in bralnik stripov.

Spletna stran: comicrack.cyolito.com.

Podprti arhivi: CB7/7ZIP, CBR/RAR, CBZ/ZIP, CBT/TAR, PDF.

Podprti slikovni formati: JPG, PNG, GIF, BMP.

Operacijski sistem: Windows.

Cena: Zastonj.

Za: Podprt arhiv 7-Zip, branje datotek PDF, organizator knjižnice stripov, razširljiv s skripti.

Proti: Uporablja .NET, pomnilniško in procesorsko požrešen, neostra slika.

GonVisor

Za konec pa si oglejmo še španski GonVizor. Tudi ta ima malce samosvoj vmesnik, a je bistveno bolj konvencionalen kakor v ComicRacku. Na desni je viden seznam strani, na njem so izpisana le imena datotek, ne pa prikazane sličice. Večji, levi del je namenjen prikazu trenutne strani. Prikaza dveh sosednjih strani program ne pozna. Čisto na levi se skriva orodjarna z gumbi, ki predstavljajo nekaj pogosto uporabljanih akcij. Orodjarna se prikaže le, če se z miško odpeljemo na levi rob. Lovljenje orodjarne je zato naporno, če imate na sistemu dva monitorja in je drugi na levi, na srečo pa so vse funkcije dostopne tudi prek glavnega in prikaznega menuja in s tipkovnico. V skrajnem levem spodnjem kotu pa lahko prikažemo orodjarno za nadzor WinAmpa. Med branjem stripov lahko tako nastavljamo glasnost in preskakujemo pesmi, ne da bi zapustili bralnik.

GomVizor omogoča prilagajanje delovanja mišjih tipk.

Če odštejemo pomanjkanje prikaza dveh strani hkrati, je premikanje po stripu rešeno na najboljši možni način - s preslednico, ki krmili tako premikanje po strani kot tudi premikanje med stranmi. Enako dobro deluje premikanje s kolescem. Nastavljanje filtriranja slike ni možno, a očitno je uporabljen dovolj dober filter, saj je bila slika v vseh primerih ostra.

Od konkurence se GonVizor razlikuje po dveh uporabnih funkcijah - omogoča tiskanje in izdelavo arhivov stripov. Tiskanje je sicer le osnovno - na en list lahko natisnemo le eno stran stripa - a lahko pri tem stran povečamo ali pomanjšamo. Dodatek za izdelavo arhivov pa nam omogoča, da v GonVizorju odpremo mapo s slikovnimi datotekami in jo spremenimo v arhiv CBR ali CBZ. Tega lahko opremimo tudi z osnovnimi podatki o avtorju in stripu. Možna je tudi nasprotna pot - iz arhiva lahko potegnemo slike in jih spravimo v mapo kot ločene datoteke. Skratka, nič takega, vse to bi lahko naredili z zunanjim programom za arhiviranje, komu pa bo morda kljub vsemu koristilo.

GonVizor 1.74

Kaj: Bralnik stripov.

Spletna stran: es.geocities.com/gonvisor/.

Podprti arhivi: CBR/RAR, CBZ/ZIP.

Podprti slikovni formati: JPG, GIF, BMP.

Operacijski sistem: Windows.

Cena: Zastonj.

Za: Izdelava cbr/cbz, konfiguracija miške, nadzor programa WinAmp.

Proti: Ne podpira slik PNG, omejena podpora arhivov, ni ogleda dveh strani.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki