Ročni računalniki in še posebej Palmi so bili od vsega začetka zamišljeni kot poslovno orodje, s katerim si zaposleni poslovneži urejajo koledar, zbirko stikov, zapiske in podobno. Toda tudi poslovneži se igrajo, zato so igre (tudi) na ročnih računalnikih zelo priljubljene. Izbrali smo tiste, ki se po tehnični plati najbolj odlikujejo.
Širokopasovnih uporabnikov interneta je pri nas že kar (sorazmerno) veliko. V zadnjem letu si je približno 6000 uporabnikov uspelo pridobiti Siolov ADSL, uporabnikov v kabelskem internetu pa tudi ni ravno malo. Kljub temu da za osnovno uporabo obeh tehnologij zadošča že računalnik in pripadajoči modem (kot smo pokazali v Trikih v majski številki), je za resno souporabo internetnega dostopa med več računalniki (predvsem v podjetjih) nujen strojni dodatek, ki ga splošno imenujemo usmerjevalnik ADSL (čeprav lahko prav lepo rabi tudi kabelskim uporabnikom). O usmerjevalnikih ADSL smo v Monitorju že veliko pisali, tokrat pa smo preizkusili še eno novost na slovenskem trgu.
Bluetooth med svojimi osnovnimi storitvami podpira tudi omrežni dostop, vendar so vsaj zaenkrat bolj v ospredju storitve zaporednega in klicnega dostopa, ki ga uporabljajo ročni računalniki v povezavi s telefoni. Pa vendar ima tudi omrežni dostop veliko uporabno vrednost. Predvsem v podjetjih, kjer je več uporabnikov ročnih računalnikov in jih je zato smiselno povezati v krajevno omrežje in naprej v internet.
Ko je decembra lani v Slovenijo končno prišel Palmov model Treo 600, se je izkazal kot dokaj zastarel, saj je bil v ZDA naprodaj že dobro leto. Bolje kaže njegovemu nasledniku, Treu 650.
Najmanjši Hewlett-Packardovi laserski modeli serije 10xx (1010, 1012, 1015) so pred časom dokaj razburkali trg laserskih tiskalnikov za rabo doma oz. v manjših pisarnah. Bili so namreč eni prvih laserjev, ki so bili dovolj majhni za res vsako mizo, hkrati pa so ponujali dovolj visoke zmogljivosti. Njihova slabost je le dokaj visoka cena odtisa.
Dell med tiskalniki pravzaprav ni več novinec, saj jih v ZDA prodaja že več let. V zavezništvu z Lexmarkom, vendar Dellovi predstavniki zatrjujejo, da so med laserskimi tiskalniki tudi modeli, ki imajo Canonov pogon (mimogrede naj spomnimo, da te pogone uporablja tudi Hewlett-Packard kot daleč največji ponudnik tiskalnikov). Res pa je, da je Dell v Evropo s programom tiskalnikov prišel šele pred kratkim, v Slovenijo pa sploh šele "ravnokar". Preizkusili smo že eno Dellovo večnamensko napravo, zdaj pa smo se lotili barvnega laserskega tiskalnika nižjega cenovnega razreda.
Canon med laserskimi tiskalniki ni niti približno tako prodoren kot med brizgalniki. Razlog je bržkone v pogodbi s Hewlett-Packardom, ki mu narekuje, naj lastnih izdelkov ne promovira preveč, temveč naj tehnologijo "ohrani" za HPjeve tiskalnike (ki uporabljajo Canonov mehanizem). Nekaj Canonovih modelov pa je na trgu vendarle mogoče najti, predvsem v nižjem cenovnem razredu. Doslej sta bila na slovenskem trgu najopaznejša modela LBP-1120 in LBP-3200, zdaj pa se je nekako vrinil mednju LBP-3000. In hkrati LBP-1120 izrinil oz. nadomestil.
Brotherjev model HL-1430 je bil na naši lestvici kar dolgo na prvem mestu, predvsem zaradi razmeroma dobre opremljenosti in cene, ki je bila sprva bistveno nižja kot pri konkurenci. Počasi pa so se cene konkurentov začele nižati in 1430 je naenkrat postal razmeroma drag. Očiten znak, da izdelovalec pripravlja zamenjavo, ki bo stanje popravila. Ta zamenjava se imenuje HL-2030 in je manjša, v vseh pogledih boljša in hkrati cenejša, kot je bil HL-1430. Vendar ni brez slabosti.
Količinsko gledano, se gotovo najbolje prodajajo brizgalniki najnižjega razreda, predvsem zato, ker so njihove cene že kar neverjetno nizke. Pričakovati je, da bodo nekoč, morda čez nekaj let, ti tiskalniki kar zastonj in bomo uporabniki plačevali le potrošni material zanje. Pa vendarle, nizka cena pomeni, da morajo izdelovalci pri njihovi izdelavi uporabiti vse možne "varčevalne" ukane. Na primer to, da uporabijo starejšo tehnologijo, ki so jo v zmogljivejših izdelkih že nadomestili z novo.
Epson je močan predvsem pri tiskalnikih, specializiranih za tisk fotografij. Tako ne čudi, da je bil tudi prvi, ki je uvedel nekakšno novo podskupino med večnamenskimi napravami - foto večnamenske naprave. Se pravi "večnamence", ki imajo šestbarvni tiskalnik in so odlični predvsem pri tiskanju fotografij na svetleč papir. Priznamo, da smo bili do takega pristopa skeptični (in smo še vedno), saj so večnamenske naprave vendarle namenjene pisarniškemu okolju, tam pa je najpomembneje, da zna tiskalnik dobro tiskati (in fotokopirati) na navaden papir. No, prodaja samostojnih tiskalnikov tudi v domačem okolju upada in vse več večnamencev se seli na domačo mizo, tako da Epsonova poteza morda vendarle napoveduje prihodnost.
