Fotografija in video sicer delita isti čut, vseeno pa se v kreativnem procesu tudi temeljito razlikujeta. Dejstvo je, če želimo dober video, je posnetke treba znati tudi razvrstiti in urediti, jih ustrezno obrezati, dodati zvok in po možnosti napise ter tudi vizualne učinke – skratka treba jih je zmontirati. Veščina montaže je vedno veljala za piko na i v kreiranju videovsebin, ki posamezne posnetke spremeni v zgodbo.
Linux ni eden, linuxov je več! Samo bolj priljubljenih distribucij je nekaj deset, medtem ko naj bi bilo vseh kar okoli 600! Vendarle med temi nekatere izstopajo v razširjenosti in – vsaj po merjenjih spletne strani DistroWatch – že nekaj let prednjači MX Linux.
Čeprav namizne Linux distribucije ostajajo v senci operacijskih sistemov Windows in MacOS, se zdi, da je prihodnost svetla. No, vsaj sedanjost je, saj se je tržni delež Linuxa v zadnjih dveh letih skoraj podvojil in zdaj dosega prek štiri odstotke, skupaj z ChromeOS pa jih presega celo šest.
Možnost starševskega nadzora danes najdemo v vseh vrstah tehnoloških naprav, kot so računalniki, igralne konzole, televizorji, seveda pa tudi v tistih, ki porajajo največ dilem, ko gre za vprašanje rabe med mladimi – telefonih in tablicah. Tudi − ali celo predvsem − v Applovih.
Zmogljivi urejevalniki videa so dolgo veljali za drage kose programske opreme, ki že zaradi cene niso bili dostopni vsakomur, tako da se je večina polprofesionalnih uporabnikov morala zadovoljiti z dokaj omejenimi ljubiteljskimi rešitvami ali pa so morali, vsaj če niso želeli posegati po nelegalnih piratskih rešitvah, sprejeti kar precejšen strošek.
Programi CAD imajo sloves zahtevnih programov, ki zanimajo le majhen krog profesionalcev, kot so arhitekti, strojniki in podobni profili. In vendar med njimi najdemo tudi odprtokodne ali brezplačne, ki bodo marsikomu zadostovali.
Naročnine niso nekaj novega niti nujno nepotrebnega in za nekatere stvari znajo biti skorajda nujne. Recimo za elektriko, komunikacije ali komunalne storitve.
Nekako se je zgodilo, da sem začel velik del časa, ki sem ga poprej zabijal na družbenih omrežjih ali v kakšnem drugem virtualnem kratkočasju, namenjati prevajanju odprtokodnih programov. Kar se je na začetku zdelo kot kratkotrajen preblisk za premagovanje virtualne monotonosti, je kmalu postala strast, primerljiva z igranjem iger, ki nimajo pravega konca. Dobro, nemara prevajanje resda ni zabava za vsakogar, a jezikoslovje mi je blizu. Ne nazadnje je tudi revija, ki jo ravnokar berete, vedno poskušala skrbeti za razvoj izrazoslovja na področju modernih tehnologij in to pač pusti posledice na človeku ter njegovem odnosu do jezika.
Le kdo si ne želi postati največji vseh Jedijev? Četudi le ob pomoči pametnega telefona, očal VR in »nekakšnega« meča.
Operacijski sistem, ki smo ga tokrat priložili na naš DVD.
